Digitalna plačila in fintech: Slovenija (2026)
Slovenija ima v skladu z Zakonom o plačilnih institucijah in izdajateljih elektronskega denarja (ZPlaSSIED), ki prenaša direktivi PSD2 in EMD2 v nacionalno pravo, v celoti delujoč sistem izdajanja dovoljenj za plačilne institucije in izdajatelje elektronskega denarja. Banka Slovenije podeljuje dovoljenja, vodi javni register nadzorovanih subjektov ter upravlja Fintech Innovation Hub za regulativno svetovanje. Slovenija sodeluje v obveznih takojšnjih plačilih SEPA SCT Inst (popolna obveznost pošiljanja/prejemanja bo izpolnjena do oktobra 2025) in se pripravlja na prehod na direktivi EU PSD3/PSR.
Osnovni okvir
Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), s katerim se preneseta direktivi EU PSD2 (Direktiva 2015/2366/EU) in EMD2 (Direktiva 2009/110/ES); pristojni organ: Banka Slovenije
Ključne točke
Izdajatelji plačilnih sredstev in izdaja licenc za EMI
Plačilne institucije in institucije za elektronski denar morajo pred začetkom opravljanja storitev pridobiti dovoljenje Banke Slovenije v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in elektronskem denarju (ZPlaSSIED). Banka Slovenije objavlja javni register vseh pooblaščenih subjektov, izvzetih plačilnih institucij in registriranih ponudnikov storitev informacij o računih.
Nadzorni organ in središče za finančne tehnologije
Banka Slovenije je edini pristojni organ za nadzor nebančnih ponudnikov plačilnih storitev in infrastruktur finančnega trga v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in infrastrukturi finančnega trga (ZPlaSSIED). Upravlja tudi namenski center za inovacije na področju fintech, ki nudi regulativna navodila v zvezi s kriptovalutami, tehnologijo blockchain, množičnim financiranjem in alternativnimi poslovnimi modeli na področju plačil.
Odprto bančništvo (dostop do API-jev v skladu z direktivo PSD2)
ZPlaSSIED v celoti prenese obveznosti iz direktive PSD2 na področju odprtega bančništva. Ponudniki storitev informacij o računih tretjih oseb se morajo registrirati pri Banki Slovenije, ponudniki storitev sprožitve plačil pa potrebujejo popolno pooblastilo. Banke morajo zagotoviti API-je za dostop do računov, ki so skladni z zakonodajo.
Instant Payment Rails, SCT Inst, BIPS, Flik
Od 9. januarja 2025 so morale slovenske banke sprejemati takojšnje kreditne prenose SEPA (SCT Inst); od 9. oktobra 2025 pa je začela veljati obveznost pošiljanja teh prenosov. Slovenija upravlja tudi domačo infrastrukturo za takojšnja plačila: BIPS (Bankart Instant Payment System, v uporabi od leta 2019) in mobilno rešitev P2P Flik.
BNPL, Direktiva o potrošniških kreditih II
BNPL v Sloveniji je urejen v okviru zakonodaje o potrošniških kreditih. Direktiva EU o potrošniških kreditih II (Direktiva 2023/2225/EU) je zahtevala prenos v nacionalno zakonodajo do 20. novembra 2025, s čimer so bile odpravljene izjeme za kratkoročne brezobrestne BNPL storitve tretjih ponudnikov in so bile te vključene v okvir licenciranih potrošniških kreditov, ki velja od leta 2026.
Prehod na PSD3 / PSR še ni zaključen
O direktivi EU PSD3 in Uredbi o plačilnih storitvah (PSR) je bil novembra 2025 dosežen začasni politični dogovor. PSD3 bo pooblastila za PI in EMI združila v eno samo kategorijo licenc; nacionalna transpozicija se pričakuje približno 18 mesecev po začetku veljavnosti (~2026–2027), ko bo Slovenija ustrezno posodobila ZPlaSSIED.
Ta stran je prevod, namenjen lažjemu razumevanju; angleška različica je veljavna in ne predstavlja pravnega nasveta.