Podatki in zasebnost: Slovenija (2026)
Slovenija kot država članica EU podlega Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR), ki jo od 26. januarja 2023 dopolnjuje ZVOP-2, nacionalni izvedbeni akt, ki izpolnjuje odprte klavzule GDPR o videonadzoru, biometriji, dnevnikih sledljivosti in postopkih za izrekanje upravnih kazni. Slovenija je bila zadnja država članica EU, ki je sprejela zakonodajo za izvajanje GDPR, skoraj pet let po tem, ko je GDPR maja 2018 začel neposredno veljati. Neodvisni informacijski pooblaščenec (IP-RS) je edini nacionalni nadzorni organ, pooblaščen za preiskovanje pritožb, izvajanje inšpekcijskih pregledov in nalaganje glob.
Osnovni okvir
Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR) (Uredba 2016/679) + nacionalni Zakon o varstvu osebnih podatkov ZVOP-2 (Uradni list Republike Slovenije št. 163/22, veljaven od 26. januarja 2023); nadzorni organ: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije (IP-RS)
Ključne točke
ZVOP-2, nacionalni izvedbeni zakon k Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR)
ZVOP-2 je bil objavljen v Uradnem listu 27. decembra 2022 in je začel veljati 26. januarja 2023, s čimer je nadomestil ZVOP-1. Dopolnjuje Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) z nacionalnimi predpisi na področjih, ki jih pravo EU prepušča državam članicam, vključno z videonadzorom, biometričnimi podatki, dnevniki obdelave, obdelavo v novinarske in akademske namene ter postopki za izrekanje upravnih kazni.
Nadzorni organ, informacijski pooblaščenec (IP-RS)
Informacijski pooblaščenec (IP-RS) je avtonomen, neodvisen državni organ, ki ga na predlog predsednika imenuje Državni zbor. Ima pooblastila za preiskovanje, izdajanje popravnih odredb in nalaganje upravnih glob v skladu z GDPR in ZVOP-2 ter vsako leto poroča Državnemu zboru. Njegov proračun za leto 2026 znaša 3 635 478 EUR.
Upravne globe, model postopka za prekrške
ZVOP-2 obravnava upravne globe v skladu z GDPR kot prekrške v smislu Zakona o prekrških (ZP-1), pri čemer IP-RS deluje kot organ za prekrške. Najvišje globe odražajo stopnje iz GDPR: do 10 milijonov EUR oziroma 2 % globalnega prometa za kršitve 1. stopnje ter do 20 milijonov EUR oziroma 4 % za kršitve 2. stopnje. Najvišja doslej zabeležena globa (izrečena decembra 2025) je znašala 71.474 EUR in je bila naložena delodajalcu zaradi uporabe programske opreme za prikrito spremljanje zaposlenih.
Biometrični podatki, stroga nacionalna pravila
ZVOP-2 gre dlje od 9. člena GDPR, saj od upravljavcev iz zasebnega sektorja zahteva, da pred obdelavo biometričnih osebnih podatkov pridobijo predhodno odobritev informacijskega pooblaščenca, ter izrecno prepoveduje zbiranje biometričnih podatkov za namene trženja.
Videonadzor, urejen na nacionalni ravni
Videonadzor na javnih površinah je dovoljen le v primerih resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telesno nedotakljivost ali varnost premoženja. Hranjenje posnetkov je omejeno na šest mesecev za javne površine in eno leto za druge oblike. Avtomatsko prepoznavanje registrskih številk (ANPR) na javnih površinah je prepovedano.
Dnevniki sledljivosti (zapisi o obdelavi)
ZVOP-2 določa obveznost za nekatere upravljavce in obdelovalce podatkov, da vodijo evidence sledljivosti postopkov obdelave osebnih podatkov, kar presega zahtevo iz člena 30 Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) glede evidenc obdelave; gre za novo nacionalno zaščitno ukrep, katerega cilj je omogočiti učinkovite naknadne nadzorne preglede.
Ta stran je prevod, namenjen lažjemu razumevanju; angleška različica je veljavna in ne predstavlja pravnega nasveta.