Skip to content
World Watch

Umetna inteligenca: Slovenija (2026)

Celovit zakonSeznam držav 96 · A+

Slovenija je v celoti zavezana k spoštovanju Zakona EU o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689), ki je začel veljati 1. avgusta 2024 in se postopno uporablja v obdobju 2026–2028. Da bi uredbi EU zagotovila veljavnost na nacionalni ravni, je Slovenija novembra 2025 sprejela ZIUDHPUI, s katerim je AKOS imenovala za enotno kontaktno točko, vodilni organ za nadzor trga in upravljavca regulativnega peskovnika, ob sodelovanju več sektornih sopodatkovnih organov. Konec leta 2025 je bil v javno razpravo predložen Nacionalni program za umetno inteligenco 2030, ki naj bi nadomestil strategijo za obdobje 2021–2025.

Osnovni okvir

Zakon EU o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689), ki se neposredno uporablja; nacionalni izvedbeni akt ZIUDHPUI (Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci), ki velja od 21. novembra 2025; glavni nacionalni pristojni organ: AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve)

Ključne točke

  1. Izhodišče Zakona EU o umetni inteligenci

    Uredba (EU) 2024/1689 je začela veljati 1. avgusta 2024. Pravila o prepovedanih praksah umetne inteligence in obveznosti glede pismenosti na področju umetne inteligence se uporabljajo od 2. februarja 2025; obveznosti v zvezi z modeli GPAI od 2. avgusta 2025; obveznosti v zvezi z visokim tveganjem v celoti od 2. avgusta 2026; prehod za vgrajene sisteme z visokim tveganjem pa traja do 2. avgusta 2028.

  2. Nacionalni izvedbeni akt (ZIUDHPUI)

    Slovenski Zakon o izvajanju Uredbe EU o umetni inteligenci (ZIUDHPUI) je začel veljati 21. novembra 2025. Določa pristojne organe, opredeljuje postopkovna pravila, določa globe za manjše kršitve, predvideva ustanovitev nacionalnega sveta za etiko na področju umetne inteligence, regulativnih peskovnikov in javnega registra ter organizira ozaveščanje malih in srednjih podjetij ter javnih organov.

  3. AKOS kot vodilni nacionalni organ

    Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) deluje kot slovenska nacionalna enotna kontaktna točka, glavni organ za nadzor trga ter pristojni organ za regulativne peskovnike v skladu z Zakonom o umetni inteligenci. Vodi register sistemov umetne inteligence z visokim tveganjem v kritični infrastrukturi, do 2. avgusta 2026 pa mora vzpostaviti prvi regulativni peskovnik.

  4. Organi za nadzor trga, pristojni za posamezne sektorje

    Poleg agencije AKOS je ZIUDHPUI kot sektorne organe za nadzor trga določila tudi Informacijskega pooblaščenca, Banko Slovenije, Agencijo za nadzor zavarovalništva in Tržni inšpektorat. Naloge priglasitvenih organov so razdeljene med ministrstva za gospodarstvo, infrastrukturo, zdravje in digitalno preobrazbo ter Javno agencijo za zdravila.

  5. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 (osnutek)

    Novembra 2025 je slovenska vlada v javno razpravo predložila osnutek Nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030, ki nadomešča Nacionalni program za spodbujanje razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 iz leta 2021 (NpAI), ki je predvidel 112 milijonov evrov naložb, vključno s približno 65 milijoni evrov iz Sklada EU za okrevanje in odpornost.

  6. Nacionalni svet za etiko na področju umetne inteligence

    ZIUDHPUI predpisuje ustanovitev Nacionalnega sveta za etiko na področju umetne inteligence ter zahteva izobraževalne programe za javne uslužbence na področju pismenosti v zvezi z umetno inteligenco, kar odraža obveznost glede pismenosti v zvezi z umetno inteligenco iz 4. člena Zakona o umetni inteligenci, ki se uporablja na nacionalni ravni.

Ta stran je prevod, namenjen lažjemu razumevanju; angleška različica je veljavna in ne predstavlja pravnega nasveta.